Naj vas pri tem nikar ne zavede spomin na pravkar minuli črni petek, če ste morda takrat večer celo preživeli pred zaslonom spletne trgovine. Koliko pa sicer uporabljate nove tehnologije za nakupe in kaj tam nakupujete? Če vas zanima, ali sodite med redne, občasne ali pa že skoraj prekomerne spletne nakupovalce pokukajte med rezultate analize o spletnih nakupnih navadah, ki jo je nedavno objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Potem pa si lahko morda na naslovno vprašanje odgovorite kar sami.
Foto: Freepik
Agencija je tovrstno raziskavo objavila drugič, tokrat je zajela več kot 1.000 Slovencev. Raziskava je pokazala, da povprečen prebivalec za nakup na spletu nameni 56 € in opravi od dva do tri nakupe mesečno. Tisti, ki na spletu nakupujejo občasno, v povprečju porabijo 67 € za nakup. Raziskava o nakupnih navadah prek spleta za leto 2024 kaže tudi, da anketiranci v povprečju za spletne nakupe namenijo manj denarja kot lani, ko je agencija izvedla prvo tovrstno raziskavo.
Glede na preteklo leto se je znižal povprečni skupni znesek nakupov. Tisti, ki pogosto nakupujejo prek spleta, so za nakupe v treh mesecih pred raziskavo porabili v povprečju 361 €, lani pa 387 €. Občasni uporabniki spletnih trgovin so v treh mesecih pred izvedeno anketo za nakupe porabili v povprečju 186 €, medtem ko v letu prej 252 €.
Skoraj polovica, 48,3 % anketiranih, na spletu najpogosteje kupuje oblačila in obutev, 26 % izdelke za šport in prosti čas, 22,4 % pa kozmetiko. Sledijo prehranska dopolnila, pohištvo ali izdelki za dom in vrt ter izdelki za avtomobile ali druga vozila.
MiPi svetuje:
Ker v skupini potrošnikov, ki prek spleta nakupuje prehranska dopolnila, znatni delež predstavljajo starejši uporabniki spleta, tj. osebe starejše od 65 let, ki so zaradi svoje neizkušenosti pri uporabi spleta in posledične naivnosti pogosto tarča agresivnih, zavajajočih in spornih praks ciljanega oglaševanja, MiPi svetuje posebno previdnost.
Če vaš sorodnik ali prijatelj sodi v to starostno skupino, ne bo odveč, če se o spletnih pasteh in prevarah z njim pogovorite in ga nanje opozorite. Za koristne nasvete lahko pobrskate po MiPi strani, veliko koristnih nasvetov in opozoril pa boste našli tudi na spletni strani SI-CERT centra in njihovem nacionalnem programu ozaveščanja Varni na internetu.
Se prepoznate v zgoraj navedeni ciljni skupini?
Če nimate nikogar, s komer bi se pogovorili, oziroma vas je mogoče sram za pomoč povprašati svoje otroke ali znance ter nasvetov na zgornjih spletnih straneh ne najdete, potem vam svetujemo, da se obrnete na vam najbližje dnevne centre ali pa knjižnice oziroma druge izobraževalne ali javne ustanove, kjer vam zaupanja vredne osebe lahko pomagajo z nasvetom ali vas usmerijo na pravi naslov. In ne pozabite, v zvezi z jemanjem prehranskih dopolnil ne bo odveč niti posvet z vašim osebnim zdravnikom.
Na nakupne navade pomembno vplivata spol in starost
Pri nakupnih navadah prek spleta ostajajo razlike med spoloma. Tako ženske večkrat kot moški opravijo nakup prek telefona, in sicer v 70 %, moški pa pogosteje z računalnika, v 54,1 %. V starostni skupini do 44 let se je v primerjavi z lani delež uporabnikov, ki opravijo večji del nakupov prek pametnega telefona, zvišal na 81,7 %, lani je bil 71,5 %. Nad to starostjo so pogostejši nakupi z računalnika, tukaj kupuje 52,5 % uporabnikov, starejših od 44 let.
Uporabniki v starostni skupini do 44 let so za svoje nakupe pogosteje izbrali plačilo s kartico, v 57,1 %, starejši pa najpogosteje izberejo plačilo po povzetju (49,4 %). Po povzetju v večji meri plačujejo ženske, tako vrsto plačila je navedlo 43, 5 % anketirank, plačilo s kartico pa 38,6 %. Prek plačilnih platform plačuje 8,5 % žensk in nekaj več moških uporabnikov spletnih trgovin, in sicer 16, 7 %.
Kaj pa dostava?
V raziskavo zajeti prebivalci za dostavo najpogosteje izberejo dostavo na dom, tako je odgovorilo 71 % vprašanih, medtem ko jih je 12 % odgovorilo, da izbere paketomat. Nekaj anketiranih si je dostavo naročilo na službeni naslov, taki so 4 % vprašanih, 6 % pa jih je navedlo, da izberejo dostavo na pošto. Glavni razlog, da anketiranci pogosteje ne izberejo dostave v paketomat je predvsem to, da ne vidijo potrebe po tem, tako je odgovorilo 56 % vprašanih.
Sodelujoči v anketi pogosteje nakupujejo v domačih spletnih trgovinah. Izkušnjo z nakupi pri spletnih trgovcih iz držav EU ima 90 % vprašanih, izkušnjo z nakupi pri spletnih trgovcih izven držav EU pa 72 % vprašanih.
Da je možnost izbire ponudnika dostave pri spletnih nakupih izdelkov pomembna, tudi ob tokratnem merjenju meni velika večina anketirancev, in sicer 79 %. Med najpomembnejšimi merili izbire ponudnika so cena, rok dostave in zanesljivost dostavljavca. Analiza po ponudnikih dostave je pokazala, da so s ceno v povprečju najbolj zadovoljni uporabniki Pošte Slovenije in GLS, glede na zanesljivost, hitrost dostave, prijaznost in obveščanje pa uporabniki DHL.
Podrobneje se lahko s podatki letošnje raziskave seznanite tu, podatki lanskoletne raziskave pa so dostopni tu.