X

Teme

Informacijska pismenost

Kako Google in Apple vesta, kje je ta trenutek gneča na cestah ali v trgovini?

Le kako je možno, da vsak trenutek, ko pogledamo na naš telefon, vidimo, kje so zastoji na cestah? Zakaj so podatki za nekatere ceste zelo točni, za druge pa ne ali pa jih sploh ni? Ali nas sateliti tako podrobno snemajo? Ali GPS satelit ve, kje se nahajamo? To se sprašujejo mnogi. Zato v tokratnem članku pojasnjujemo poti povezovanja telefona s strežniki in razlagamo, kako ta sistem deluje.

1. Ali GPS satelit ve, kje se nahajamo?

Ne. GPS satelit ne ve, kje se sprejemnik oziroma naš telefon nahaja. GPS deluje tako, da sprejemnik od satelita prejme podatke, iz izračuna pa ve, kje v orbiti se satelit nahaja. In nato sprejemnik iz teh podatkov treh ali več satelitov s pomočjo matematične triangulacije sam izračuna, kje na zemlji se nahaja. Satelit sam pošilja podatke prosto proti zemlji, pri čemer ne ve, kdo in kje jih sprejme.

2. Nas s sateliti tako podrobno snemajo?

Ne. Drži, da sodobni sateliti, še zlasti vojaški, premorejo dobre kamere, a zaenkrat jih še ni toliko, da bi zmogli obdelavo tolikšne količine posnetkov, prav tako še ne obstajajo računalniki, ki bi zmogli tolikšno količino materiala analizirati. 

3. Od kod torej tako podrobni podatki?

slika zemljevida

Podatke o lokaciji na strežnike pošiljamo uporabniki storitev sami. »Deljenje« svoje lokacije smo običajno nevede odobrili sami, in sicer z nakupom naprave ali ob prvi uporabi aplikacije za zemljevid. Od takrat lahko Google spremlja gibanje po vseh lokacijah. Pametni telefoni namreč sprejmejo GPS lokacijo in jo prek mobilnega omrežja pošljejo na strežnike Googla ali pa Appla. Strežniki nato primerjajo, koliko oseb je na določenem območju ter kako hitro se premikajo. Iz tega izračunajo, kje je gneča, kje je zastoj na cestah ali na meji, kakšen je realni čas vožnje, predlagajo obvoze, predvidijo nadaljnje trajanje vožnje in podobno. To se imenuje "Crowdsourcing", zbiranje drobcev podatkov velike količine oseb, na osnovi teh pa poteka prepoznava vzorcev in na osnovi teh je možno tudi napovedati nadaljnji potek dogodkov.

Zbiranje podatkov poteka na vsakem koraku ali nakupu

Tako zbiranje in analiziranje podatkov danes poteka tako rekoč povsod: od "pik" na karticah ugodnosti v trgovinah, pa vse do analize transakcij bančnih kartic. Google nas denimo tudi »razveseli« s poročilom o tem, katere države smo obiskali, katera mesta in koliko kilometrov imamo za seboj.

Zanimivost: Na to temo je bil narejen tudi preizkus, kako bi podatki o hitrosti brisalcev na avtomobilih lahko zmanjšali poplave na cestah. Več o tem na: https://techxplore.com/news/2019-01-vehicles-windshield-wipers.html

Težava je le, če o zbiranju naših podatkov nismo jasno informirani in nimamo možnosti nadzora nad tem, kdo sme in kdo ne sme zbirati podatkov o nas. 

Vas zanima, katere lokacijske podatke o vas pozna Google?

Obiščite stran: https://timeline.google.com ter se prijavite z vašim Google računom (gmail, youtube...) Če imate za android telefon vklopljeno hranjenje zgodovine lokacij, boste na tej strani videli kje ste bili, kdaj, ter kako dolgo ste se denimo vozili. Če teh podatkov ne želite deliti z Googlom, predlagamo, da si vzamete čas in se posvetite nastavitvam v telefonu in to spremenite na: https://myactivity.google.com/ ter https://myaccount.google.com/.

Na primeru zemljevidov prometa vidimo, da je deljenje podatkov uporabno in koristno, saj marsikomu pomagamo, da se čakanju v kolonah še lahko izogne. Če se pa tovrstnega deljenja podatkov ne zavedamo, lahko pride do zlorabe, celo do nepredvidljive situacije za snovalce takih programov. Spomnimo: Leta 2018 so bile zaradi pametnih ur celotnemu svetu vidne sicer strogo tajne vojaške baze, razlago tega si lahko ogledate v posnetku.


Nazaj na vse novice