^{Foto: Dušan Krmelj}

Kaj storiti, če je naša elektronika, računalnik, televizija, igralna konzola, 3D printer… bila med poplavami pod vodo? Da ne bi spodbujali lažnega upanja, velja povedati na glas, da so poplave, ki so prizadejale Slovenijo, z veliko blata, mulja, za elektronske naprave neprimerno bolj usodne in uničujoče, kot če jih zmoči, zgolj dež, voda iz počenih cevi, ali če bi padle v bazen. Mulj v vodi namreč deluje kot abrazivno sredstvo, ali kot brusni papir, zato lahko tudi mehansko močno poškoduje fine električne povezave na vezjih, pa tudi posamezne komponente. Ker je poplavna voda polna različnih mineralov, ti tudi povzročijo kratke stike med samo poplavo. Ob sušenju pa se ti kristalizirajo in lahko s tem povzročajo kratke stike še naprej. Kristalizirani minerali pa nato povzročijo tudi mehanske poškodbe na gibajočih se delih, torej motorjih, ležajih in podobno.

Če so bile poplavljene naprave s pomembno vsebino, podatki, to pa želite z nova pridobiti, svetujemo, da za reševanje poiščete izkušenega specialista.

V kolikor pa se boste reševanja naprav lotili sami, predlagamo, da se držite sledečih korakov:

• Če je možno, ne čakajte, da se mulj na napravi posuši.
• Če je možno, odklopite morebitne akumulatorje ali baterije.
• Napravo izpirajte v čim bolj čisti vodi, lahko v deževnici.
• Razdrite napravo in izpirajte vsak del posebej.
• Napravo oziroma posamezne dele izpirajte v destilirani vodi.
• Napravo oziroma posamezne dele izpirajte v izopropanolu, čistilu za steklo in kovino, najboljše bi bilo z uporabo ultrazvočnega čistilca.  
• Sušite res temeljito, najbolje več dni, priporočljivo s pomočjo silica gela, ki nase vleče vlago. Sušenje je možno tudi v pečici, a pri nizki temperaturi, to je do 40°C,  s priprtimi vrati in z vklopljenim ventilatorjem. Tudi, če sušite s pomočjo pečice, je priporočljivo naprave sušiti vsaj 24 ur.
• Naprave ne vklapljajte, dokler ni zares osušena.