X

Teme

Informacijska pismenost

Happy slapping ali kje so meje spletne zabave?

Z vseprisotnimi digitalnimi tehnologijami postaja nasilje na spletu vedno bolj razširjen problem. Ko moč spleta s svojim dosegom in vplivom na naša življenja pokaže svojo temno stran. Bi rabili zrelostni izpit tudi za uporabo spletnih platform in družbenih omrežij? Pa bo to dovolj – ali so otroci samo vrh ledene gore, ki zrcali širši družbeni problem majavega vrednostnega sistema? Pravila nenazadnje postavljamo odrasli.  

Nove tehnologije in spletne platforme so v naša življenja poleg številnih pozitivnih sprememb prinesle tudi veliko izpostavljenost nevarnostim in škodljivim učinkom. Med te sodi tudi spletno nasilje, ki je še posebej pogosto med mladimi. Otroci, še posebej mladostniki, namreč na spletu preživijo veliko svojega prostega časa in vse več svojih aktivnosti iz realnega prenašajo v virtualni svet. Eden od fenomenov prenosa oblik nasilja v virtualni svet je tudi »happy slapping« oziroma »klofanje iz fore« ali nasilje za zabavo.

Kaj je happy slapping?

Gre za načrtno izveden akt nasilja v realnem okolju, da bi bil posnetek nasilja objavljen na spletu. Storilec napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih platformah ali družbenih omrežjih, da bi žrtev spravili v zadrego. Žrtev je lahko tudi naključna, saj gre v prvi vrsti za zabavo in pridobivanje pozornosti na spletnih platformah.

 

Tudi pri tovrstnih objavah je cilj čim večje število ogledov, deljenj in komentarjev. Zato se nasilneži potrudijo, da je posnetek čim bolj privlačen. Največji doseg imajo najbolj brutalni posnetki, izživljajoče in ponavljajoče se fizično nasilje, kot so udarci in brcanje, ki je podkrepljeno s surovim in prostaškim verbalnim zasmehovanjem ter poniževanjem žrtve. V želji po čim večji gledanosti pa so tovrstni posnetki navadno opremljeni še z atraktivnimi naslovi, ki vsebujejo ime žrtve in besede, ki žrtev ponižujejo. Žrtev je v tem primeru prizadeta dvakrat – v fizičnem in spletnem okolju.

slika iz platforme Pixabay

Foto: Pixabay

Žrtve se v času napada počutijo nemočno in ponižano, vendar se njihovo trpljenje s tem ne konča, saj splet ne pozna pozabe. Tovrstni posnetki ostanejo tam za vedno, nasilje in travma pa se ponavljata v nedogled. Izostanek kritične reakcije vrstnikov in odraslih pri žrtvi še vzpodbudi občutek nemoči, kar lahko privede do vrste zdravstvenih težav, predvsem depresije in tesnobe, v najslabšem primeru pa pripelje tudi do samomorilnosti.

Si bil sam žrtev ali priča nasilju? Poišči pomoč na TRACed ali pokliči TOM telefon na 116 111.

Ne postanite nasilni pasivnež

Tovrstni posnetki zbujajo zaskrbljenost. Z ogledom posnetkov resničnega nasilja uporabniki prostovoljno vstopamo v svet brutalnega nasilja. Njihov cilj je namreč poškodovanje žrtve, tako fizično kot psihično, in to razčlovečenje prikazati čim večjemu številu spletnih uporabnikov. Problematično je, da lahko z deljenjem posnetkov in s komentiranjem nasilje nad žrtvijo še stopnjujemo.

Nad njim se uporabniki pogosto celo navdušujejo, tovrstni posnetki pa jim služijo kot zabava. Ker so varno zakrinkani v udobju anonimnega digitalnega sveta, se na dogodek ne odzovejo ustrezno. Namesto, da bi posnetek in sam dogodek obsodili in prijavili, ga delijo in s komentarji poveličujejo. Nasilje pa tako postane sredstvo za neškodljivo – »veselo« – zabavo.

Spletno nasilje v Sloveniji

Tudi v Sloveniji zaznavamo naraščajoče pojave spletnega nasilja. Pred časom je v javnost prišel primer delitve posnetka spletnega nasilja nad mladoletno osebo v Celju. Tudi zato je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v letošnjem letu pozvalo osnovne in srednje šole k obeležitvi dneva kulture nenasilja in strpnosti. A problem ni omejen zgolj na otroke in mladostnike, tudi posledični odzivi odraslih, ki v takih primerih pozivajo k maščevanju, in takšni pozivi še posebej prednjačijo na spletu, so korak v napačno smer. S takšnimi dejanji namreč ne obsodijo nasilništva, pač pa spodbujajo in ustvarjajo njegove nove oblike ter takšnim problematičnim dejanjem dajejo nov zagon.

MiPi svetuje ogled filma

Pred kratkim je bil premierno prikazan slovenski celovečerni film Opazovanje, ki obravnava tematiko spletnega nasilja. Idejna zasnova filma sloni na resničnem dogodku brutalnega pretepa, v katerem je žrtev podlegla poškodbam. Nasilneža sta celotno dogajanje snemala in ga v živo predvajala na družbenem omrežju. Posnetek si je ogledalo 250.000 ljudi, dokler ga ni Facebook po več kot dvanajstih urah odstranil.

Kaj poganja spletno nasilje?

Postavlja se vprašanje, kaj motivira nekatere mlade, da se obnašajo tako brutalno napram svojim sovrstnikom. Poleg nujno potrebnega širšega premisleka in sprejemanja zaključkov na podlagi prej izvedenih raziskav, za potrebe tega prispevka kot enega izmed ključnih vzrokov izpostavljamo tudi pomanjkljivo medijsko pismenost uporabnikov. Predvsem mladi prek televizijskih serij in posnetkov na spletnih platformah, ki prikazujejo nasilje na komičen način, dobivajo popolnoma napačna sporočila o nesprejemljivosti nasilnih dejanj in njihovih posledicah.

Mladi so digitalno opolnomočeni za uporabo novih tehnologij, zatakne pa se pri njihovi odgovorni in etični uporabi. Tudi na nedavnem dogodku Internet Safer Forum pod okriljem Better Internet for Kids je bilo s strani otrok moč slišati, da si bolj kot digitalnih veščin in spretnosti želijo digitalnih zmogljivosti, vrednostnega kompasa ali drugače priučitve vseh tistih mehkih veščin, kako biti na spletu dober človek. Da spletnih platform ne bi uporabljali za samopotrditev in utrjevanje svojega statusa med vrstniki in v družbi nasploh.

MiPi svetuje tudi ogled kratkega risanega filma, ki so ga pripravili pri Safe.si, zakaj kepanje pozimi ni nujno vedno tudi prijetno – Če naletiš na video, kjer nekoga žalijo, ga ne širi naprej, raje povej naprej (odraslim)!

Kako biti dober človek na spletu?

Posnetki fizičnega nasilja so posebna oblika večstopenjskega nasilja, v katerem se prepletajo klasično in spletno nasilje, kar še povečuje njegovo škodljivost. Čeprav je tehnologija v tem primeru uporabljena proti človeku, pa za njeno uporabo stoji prav človek. Celotna družba bi si zato morala postaviti vprašanje, kakšne vrednote predajamo našim otrokom in kako jih vzgajamo za odgovorno ter etično uporabo spleta.

In katere so tiste ključne zmogljivosti, ki bodo otroku kot smerokaz služile, da bo lahko izkoristil vse priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije in splet? S čim jih krepimo in kako jih dosežemo?

Za začetek začnimo na začetku:

  1. Pogovor. Z otrokom se redno pogovarjamo o njegovih aktivnostih na spletu.
  2. Spoštovanje. Otroka spodbujamo k ustvarjanju trdnih in spoštljivih odnosov.
  3. Meje. Otroku določimo jasne meje, pri katerih vztrajamo.
  4. Kritična misel. Otroka spodbujamo k lastnemu kritičnemu razmišljanju.
  5. Odpornost. Otroka pripravimo na zunanji svet, tako da se bo znal upreti nasilju in reči ne sovraštvu.

 

Pojav in razraščanje fenomena nasilja za zabavo je skrb vzbujajoč. Zato je nujno, da mladi s pomočjo staršev, učiteljev in celotne družbe do tega pojava razvijejo odklonilen odnos in ga obsodijo kot nesprejemljivega. Za dosego tega pa je nujno mlade izobraziti in jih z lastnim zgledom učiti, kaj je odgovorno in sprejemljivo vedenje. Kot družba moramo vzpodbujati odgovorno uporabo novih tehnologij ter promovirati vrednote spoštovanja in sočutja tako v realnem kot v digitalnem svetu.

Viri:


Nazaj na vse novice