Omrežja elektronskih komunikacij, ki komercialno omogočajo dostop končnim uporabnikom do spleta, najpogosteje gradijo operaterji elektronskih komunikacij, pri čemer na njihovo poslovno odločitev o lokaciji in časovnici izvedbe vpliva več faktorjev, med katere denimo sodijo strošek izgradnje posameznega priključka, gostota poselitve, količina povpraševanja na območju, prostorska ureditev, obstoječa infrastruktura, pogoji dostopa, itd. Navedeno pomeni, da se operaterji sami odločijo, kje in kdaj bodo gradili novo omrežje, podobni faktorji pa na njihovo odločitev vplivajo tudi v primeru posodobitev že obstoječih omrežij.

Redkeje se omrežja gradijo z uporabo javnih sredstev, pri čemer so pogoji za javno intervencijo opredeljeni v Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Kumulativni pogoji za opredelitev posamezne lokacije kot bele lise oz. področja, kjer je mogoča gradnja z uporabo javnih sredstev so:

• območje ni zadostno pokrito s širokopasovnim omrežjem ali to omrežje ni na voljo vsem zainteresiranim gospodinjstvom pod primerljivimi pogoji glede hitrosti in cene širokopasovnega dostopa kot na večini drugih območij Republike Slovenije;
• za gradnjo širokopasovnega omrežja v naslednjih treh letih ni izkazan tržni interes na podlagi javnega posvetovanja;
• širokopasovna omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji;
• zagotovljen je pregleden in nediskriminatorni konkurenčen postopek za izbor izvajalcev gradnje širokopasovnega omrežja in upravljavcev širokopasovnega omrežja ob spoštovanju načela tehnološke nevtralnosti.

Izvajanje teh določb je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, Direktorat za informacijsko družbo in informatiko, ki je letos zaključilo javni razpis GOŠO 4 [1], kjer je v fazi določanja belih lis potekal pregled obstoječe infrastrukture ustreznih zmogljivosti in testiranje tržnega oz. komercialnega interesa z operaterji. 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ima skladno z veljavno zakonodajo omejene pristojnosti, ki se nanašajo na načela oblikovanja veleprodajnih cen oz. cen operaterskega dostopa, sodelovanje z ministrstvom pri preverjanju izvajanja pogodbe za gradnjo omrežja v tržnem interesu, na nadzor nad odprtostjo širokopasovnih omrežij, zgrajenih z javnimi  sredstvi in na nadzor nad odprtostjo omrežij na področjih, za katera so se investitorji dogovorili o razdelitvi tržnega interesa.

Agencija je pri vprašanjih o možnosti gradenj novih priključkov končnim uporabnikom bistveno olajšala pregled nad obstoječim stanjem omrežij in pregledom prihodnjih gradenj v smislu tržnega interesa in v smislu javne gradnje z Geoportalom AKOS. Uporabniki z navedenim orodjem v zavihku »iskanje« lahko poiščejo svoj naslov ter preverijo obstoječe stanje (TK infrastruktura, sloj omrežne priključne točke), tržni interes (TK infrastruktura, sloj načrtovane OPT - Tržni interes 2018) in bele lise (TK infrastruktura, sloj bele lise 2020). Na omenjenem portalu pa je uporabnikom na voljo tudi večje število drugih zanimivih prostorskih slojev, kot so pokritosti z mobilnim signalom, itd.. Uporabniki tako dobijo tudi pregled nad stanjem v okolici, kar jim olajša poizvedovanje o možnostih priklopa pri morebitno prisotnih operaterjih v okolici. Geoportal AKOS je podrobneje predstavljen tudi v članku Geoportal AKOS: enostaven vpogled v podatke elektronskih komunikacij za vsakogar.

Če so izčrpane vse možnosti in uporabnik ne more dobiti širokopasovnega dostopa ali telefonije na lokaciji stalnega prebivališča, lahko od izvajalca univerzalne storitve (Telekom Slovenije) zahteva dostop do univerzalne storitve, kar trenutno[2] zajema internet hitrosti 4Mbit/s k uporabniku in 512 kbit/s od uporabnika in stacionarno telefonijo. Več o tem je agencija pojasnila v članku Možnosti končnih uporabnikov za dostop do širokopasovnega omrežja in v primeru nedelovanja storitev ali nedostopnosti interneta.

[1] Dodatno letos zaključen tudi  javni razpis za podukrep 7.3 - Podpora za širokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanjem dostopa do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi z eUpravo iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 za leto 2020, Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.

[2] V javnem posvetovanju je dokument za dvig teh hitrosti na 10Mbit/s k uporabniku in 2Mbit/s od uporabnika.