Zemljevidi sodijo med pomembnejša odkritja človeštva in izvirajo že s časa pred našim štetjem, saj so lokacija in informacije o prostoru gibanja že takrat za človeka igrala pomembno vlogo. Če začetke kartiranja predstavljajo arheološke poslikave tlorisov v jamah in kasnejše antične zemljevide Babilonije, Grčije, Indije in Kitajske, so se te vede znanstveno prvi lotili v klasični Grčiji. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobnem času pa je znanstveni vedi, ki se je stalno razvijala in izpopolnjevala, prinesel nove razsežnosti.

Slika 1: Svet po mnenju starogrškega geografa in zgodovinarja Hecataeusa iz leta 500 pred našim štetjem. Vir: Wikipedia.

Interaktivne karte in pomen geografskih informacijskih sistemov

Karta s pomočjo prostorske, vizualne in komunikacijske komponente uporabniku predstavi določen prostorski pojav (ali več teh) in s pomočjo karte lahko hitro dobimo prostorsko predstavo o razsežnostih in značilnosti določenega pojava. Prav razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij je, poleg statičnega, omogočil tudi možnosti dinamičnega prikazovanja prostorskih podatkov.

V sodobnem času so k možnostim obdelave prostorskih podatkov izjemno prispevali geografski informacijski sistemi (GIS), ki omogočajo zajem in vnos prostorskih podatkov, njihovo organizacijo, shranjevanje, urejanje, popravljanje ter njihov prikaz in nadaljnjo distribucijo v druga okolja. Prav tako ti sistemi omogočajo  analize in prostorske poizvedbe (po Šumrada, 2005). Najbolj poenostavljeno bi napisali, da geografski informacijski sistemi kartografiji dodajajo podporo podatkovnih baz in statističnih analiz, kar nam omogoča lažje razumevanje, prikaz in analizo procesov v realnem svetu ter s pomočjo modela stvarnega sveta tudi interaktiven prikaz.

Slika 2: GIS model stvarnega sveta. Vir: In.gov.

Dostopnost podatkov elektronskih komunikacij v Sloveniji

V Republiki Sloveniji je prost dostop do prostorskih podatkov, med katere spadajo tudi podatki objektov elektronskih komunikacij in omrežnih priključnih točk. Odprt in brezplačen dostop do podatkov elektronskih komunikacij je bil urejen v letu 2016 z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), dostop do omrežnih priključnih točk pa je manj kot 2 leti kasneje področno uredila sprememba Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 40/17).

Pri podatkih elektronskih komunikacij, kamor sodijo točkovni, linijski in poligonski sloji ter spremljajoče tabele s katastra gospodarske javne infrastrukture, gre za infrastrukturne elemente, njihove lastnosti in lokacije omrežij elektronskih komunikacij. Pri omrežnih priključnih točkah pa gre za storitveno raven, saj slednje predstavljajo točke dostopa do javnega komunikacijskega omrežja. Tudi ta zbirka je del katastra gospodarske javne infrastrukture. Pri obeh podatkovnih zbirkah imamo opravka z veliko količino zapisov in številnimi opisnimi podatki, za kar je pri analizah in prikazih nujna povezava grafičnega in opisnega dela podatkov z uporabo geografskih informacijskih sistemov.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je v letu 2019 objavila Geoportal AKOS, ki omogoča prikaz in poizvedovanje po podatkih, ki jih uporablja pri vsakodnevnem delu in ki so zanimivi tudi za strokovno in širšo javnost.

Slika 3: Tabela vs. karta. Vir: AKOS.

Geoportal AKOS: več kot 60 slojev s prostorskimi podatki

Podatki so prosto dostopni, vendar je teh podatkov toliko, da je za obdelavo potrebno precej znanja in potrpljenja. Glede na zgoraj navedeno in z namenom, da se zmanjšajo stroški izgradnje izjemno hitrih omrežij (VHCN), je agencija v letu 2019 objavila Geoportal AKOS. Ta omogoča vpogled v podatke elektronskih komunikacij in druge infrastrukture na enostaven način, zgolj z uporabo spletnega brskalnika in internetnega dostopa.

Geoportal AKOS je dostopen na povezavi: https://gis.akos-rs.si/ in omogoča pregled in poizvedovanje med številnimi prostorskimi sloji. Uporabnikom so na voljo tudi dodatna orodja pri pregledu in prikazovanju podatkov, agencija pa je aplikacijo po konceptu »manj je več« razvijala v smeri uporabniku prijazne uporabe. Na Geoportalu AKOS so prikazani naslednji podatki:

• podatki elektronskih komunikacij in omrežnih priključnih točk iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
• podatki ostale GJI infrastrukture, pri katerih se prikazuje GJI infrastruktura, ki je pomembna z vidika souporabe,
• bazne postaje in pokritosti z mobilnim omrežjem po operaterjih in po tehnologijah,
• pokritosti poseljenih območij s fiksnim omrežjem elektronskih komunikacij,
• podatki o poštnem omrežju,
• rezultati meritev jakosti signala mobilnih omrežij po Sloveniji po operaterjih in po tehnologijah,
• rezultati analize maloprodajnih cen in storitev širokopasovnih priključkov,
• objave in arhiv namer po skupnih gradnjah,
• različne kartografske podlage in pomožni prostorski sloji, ki so na voljo za boljši pregled.

Večino podatkov, ki so prikazani, zbira Geodetska uprava Republike Slovenije, preostanek pa pripravlja oziroma zbira agencija sama. Dodatni pomožni sloji in podatki izvirajo še z Ministrstva za notranje zadeve in Open street map-a.

Geoportal: kakšno internetno povezavo imate pri vas doma

Osnovni pogled uporabnikom omogoča preprosto poizvedovanje po željenih slojih (levo) in uporabo priročnih orodij (desno zgoraj). Na voljo so tudi dodatne opcije poizvedovanja (levo zgoraj), ter informacije (ob vklopljenem sloju in kliku na objekt) in obvezni elementi karte (spodaj). Za hitro delovanje skrbita dva povezana Geoserverja, ki strežeta podatke s PostgreSQL podatkovne baze z razširitvijo PostGIS, seveda pa nebi šlo brez sofisticiranih pristopov pri pripravi prostorskih slojev. Sistem temelji na odprtokodnih rešitvah na  Linux Centos in Windows strežnikih.

Slika 4: Osnovni pogled Geoportala. Vir: AKOS.

Iskanje je optimizirano in omogočeno na več ravneh: po naslovu, po naslovu (podrobno) in po parceli:

Slika 5: Iskanje na Geoportalu. Vir: AKOS

Možnosti različnih analiz po naseljih ali občinah omogočajo poizvedovanje in pridobivanje podatkov tudi za zahtevnejše uporabnike:

Slika 6: Analize na Geoportalu. Vir: AKOS.

Geoportal: primer iskanja v praksi

Nič ni enostavneje kot preveriti razpoložljivost internetne povezave na določeni lokaciji. Vpišemo samo naslov in izberemo opcijo išči:

Slika 7: Iskanje po specifičnem naslovu na Geoportalu. Vir: AKOS.

Vklopimo že omenjeni sloj omrežnih priključnih točk:

Slika 8: Sloj omrežnih priključnih točk. Vir: AKOS.

V nadaljevanju pa zgolj še kliknemo na rdeč marker, kateri nam prikazuje zadetek iskanja po naslovu in rezultat je sledeč:

Slika 9: Prikaz informacij omrežnih priključnih točk na specifični lokaciji. Vir: AKOS.

Nadalje lahko pregledamo tudi okolico določene točke:

Slika 10: Prikaz informacij omrežnih priključnih točk v izbranem naselju. Vir: AKOS.

Jeseni prihaja verzija 1.2

Verzija Geoportala AKOS 1.2 , ki je trenutno v fazi testiranja, bo poizvedovanje uporabnikov še nekoliko olajšala. Na voljo bodo novi prostorski sloji in podlage, orodja za grafično filtriranje in poizvedovanje po prečnem preseku profila med točkama (poizvedovanje razpoložljivosti zemeljskih signalov), vklop geolokacije pri uporabi na mobilnih napravah, optimizirani pa bodo tudi prikazi in delovanje. V prihodnje pa se bo pripravilo tudi prikaz dinamičnih statističnih analiz prikazanih podatkov in možnosti povratnih informacij uporabnikov.

Viri in literatura

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. AKOS geoportal. Spletni vir, prevzeto 5. 8. 2020: https://gis.akos-rs.si/.
2. ESRI. Cartography. MOOC. Spletni vir, prevzeto 23. 4. 2020: https://www.esri.com/training/mooc/.
3. In.gov. What is GIS. Spletni vir, prevzeto 6. 8. 2020
4. Šumrada,  R. (2005). Strukture  podatkov  in  prostorske  analize. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana.
5. Wikipedia. History of Cartography. Spletni vir, prevzeto 5. 8. 2020: https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_cartography.