Se kdaj ujamete v začarani krog neskončnega gledanja resničnostnih oddaj ali brezciljnega drsenja med trivialnimi vsebinami na družabnih omrežjih ter se po tem počutite brezvoljni in izpraznjeni? Založba Oxford University Press je za besedo leta 2024 izbrala »brain rot«. Izraz pomeni »možgansko gnilobo« in označuje kognitivno ter čustveno utrujenost in mentalno stagnacijo. Gre za posledico prekomerne izpostavljenosti nekakovostnim (spletnim) vsebinam. Na srečo imamo na voljo veliko alternativnih načinov, kako bolj preudarno krmariti v poplavi razvedrilnih spletnih in medijskih vsebin ter se pri tem tudi zabavati. Za namig lahko pobrskate tudi med MiPi priporočili ali med drugimi objavami na portalu, v pričujočem članku pa pozornost namenjamo predvsem negativnim učinkom uporabe digitalne tehnologije.
Foto: The Express
Od kod izvira izraz »brain rot« in kaj točno pomeni?
Izraz »možganska gniloba« ni nov, pisatelj Henry David Thoreau ga je uporabil že v sredini 19. stoletja z namenom kritike tedanje družbe, ko je opazil vsesplošni upad intelektualnega napora v družbi in razvrednotenje zapletenih idej. V sodobni kulturi izraz povezujemo z digitalnimi mediji, predvsem s spletnimi platformami, kot so TikTok, YouTube in Instagram, saj »brain rot« v slengu uporabljamo tako za opis našega miselnega oziroma duševnega stanja, predvsem pa za stanje po prekomerni konzumaciji manj kvalitetnih spletnih vsebin. Z isto besedo lahko opišemo tudi tip vsebine (ang. brain rot content), ki nas do takega stanja pripelje.
Brain rot vsebine so:
→ preproste, ponavljajoče in namenjeni zabavi ter ne zahtevajo miselnega napora za razumevanje,
→ oblikovane za hitro pritegnitev in ohranjanje pozornosti, pogosto z uporabo senzacionalizma ali šokantnosti ter z močnimi avdiovizualni učinki,
→ enostavno dostopne na platformah, ki so namenjene hitri potrošnji, kot so TikTok, Instagram in YouTube,
→ viralne narave, kar pomeni, da se hitro širijo z deljenjem, všečki in komentarji,
→ namenjene umiku oziroma pobegu od resničnosti.
Vsebine, ki se jim ni mogoče izogniti
Najpogosteje takšne vsebine srečamo v obliki resničnostnih oddaj, trivialnih izzivov na družabnih omrežjih, vab za klike (ang. clickbait), memov in manj kakovostnih YouTube videov. Njihovi ustvarjalci v ospredje postavljajo količino objavljenih vsebin, ob čemer trpi njihova kvaliteta.
Za vsebine »možganske gnilobe« je odgovorna tudi algoritmična narava sodobnih spletnih platform. Algoritmi dajejo prednost vsebinam, ki maksimirajo vključevanje uporabnikov, pogosto z apeliranjem na čustvena stanja, kot so strah, jeza ali evforija. To ustvarja internetne oziroma filtrirne mehurčke, ki s ponavljajočo vsebino krepijo obstoječa prepričanja in nas odvračajo od kritičnega preučevanja novih idej.
Spletne platforme in ustvarjalci vsebin na lovu za ohranjanje naše pozornosti, ki kopni
Ni skrivnost, da se platforme in njihovi ustvarjalci borijo za pozornost svojih uporabnikov oziroma sledilcev. Dalj časa kot preživimo v njihovi družbi, večje finančne dobičke lahko kujejo.
Spletne platforme na podlagi zbiranja naših osebnih podatkov predvajajo personalizirano, nam prilagojeno vsebino ter nas držijo v primežu, iz katerega se sami pogosto ne moremo ali celo ne želimo izviti. Več o tem lahko preberete v našem nedavnem prispevku na portalu MiPi.
Raziskave že kažejo prve zaskrbljujoče rezultate zmožnosti ohranjanja pozornosti in koncentracije, med drugim tudi kot posledico sodobnega načina spremljanja vsebin. Zmožnost ohranjanja naše pozornosti upada. Po zadnjih podatkih jo zmoremo ohranjati le še osem sekund. Trend produkcije vsebin pa gre v smer, ko tudi miselno bolj kompleksne vsebine, predvsem na TikToku, vedno pogosteje vključujejo prvine »brain rot« vsebin. Slednje dokazano dalj časa ohranjajo uporabnikovo prisotnost na platformi ter ga uspavajo v sen pasivnosti.
Na ta način ustvarjalci videov ohranjajo našo pozornost in privlačnost svojih vsebin, posledično pa konkurenčnost na trgu. Tak primer je tudi delitev zaslona na dve vsebini, pri čemer na eni strani zaslona spremljamo želeno (zahtevnejšo) vsebino, medtem ko je drugi del zaslona namenjen kratkočasenju s stimulativno, zabavno (brain rot) vsebino.
Foto: Bullsnosenews
Manj je več
Kritiki spletnih platform trdijo, da njihovi ponudniki promovirajo površinske, poenostavljene in trivialne vsebine, ki zbujajo močne čustvene odzive, s čimer zmanjšujejo sposobnost poglobljenega razmišljanja. Tudi različne študije so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost nekakovostnim ali senzacionalističnim vsebinam lahko poveča stres, tesnobo in celo zmanjša sposobnost kritičnega mišljenja.
Tovrstne vsebine najpogosteje spremljajo pripadniki generacije alfa, to so otroci, ki so danes stari med od 8 do 12 let, ter mlajši pripadniki generacije Z, med katere sodijo najstniki in mladi odrasli. Raziskave, ki proučujejo posledice brezciljnega drsenja po spletu in platformah (ang. doomscrolling) med najstniki, ugotavljajo, da imajo ti dvakrat višje tveganje za pojav depresije, če povprečno tri ure dnevno ali več svojega prostega časa preživljajo na tak način. Siceršnje povprečje časa, ki ga najstniki preživijo pred zasloni, znaša okoli pet ur dnevno.
Kaj pravi nevroznanost?
Ob prekomerni konzumaciji nekakovostnih (spletnih) vsebin se naši možgani dejansko fizično spreminjajo. Vrhnja plast možganov, imenovana korteks oziroma sivina, ki je odgovorna za učenje, spomin, gibanje in percepcijo, se ob tem stanjša, upočasni pa se tudi delovanje veznega možganskega tkiva, ki ga imenujemo belina. Zato dejansko lahko govorimo o gnitju možganov. Več o tem lahko slišite tudi v naslednjem prispevku.
Medijska pismenost kot dober recept za našo digitalno prehrano
Analiziranje, vrednotenje, ustvarjanje in predvsem razumevanje informacij, ki nam jih v različnih oblikah posredujejo mediji in spletne platforme, so tako temeljne sposobnosti za dobro kondicijo naših možganov. Kompetenca medijske pismenosti pa ključna v boju zoper »možgansko gnilobo«. Z razvijanjem kritičnega mišljenja in spodbujanjem premišljenega konzumiranja medijev smo sposobni ločiti kvalitetne vsebine od »digitalne hitre hrane«, s čimer lažje nadziramo svojo digitalno izkušnjo in posledično tudi duševno ter splošno dobro počutje.
Za začetek si o sestavinah našega spletnega jedilnika lahko zastavimo spodnja vprašanja, ki nam pomagajo ločiti nekakovostne ali manipulativne vsebine in omogočajo namensko uporabo družabnih omrežij ter spleta za tiste vsebine, ki nam koristijo – nas navdihujejo, izobražujejo, informirajo, tudi zabavajo. Za začetek se torej lahko vprašamo:
→ Kdo je vsebino ustvaril?
→ Kakšen je njegov oziroma njihov namen?
→ Kako zanesljive so informacije?
→ Ali imam od te vsebine kakšno korist?
Premišljena uporaba zaslonov vključuje tudi postavljanje časovnih meja. Omejevanje časa pred zasloni, izbira raznolike medijske prehrane in ukvarjanje z vsebinami, ki nas miselno izzovejo, ne pa zgolj zamotijo, jezijo ali zabavajo, lahko bistveno zmanjšajo tveganje za kognitivno stagnacijo in čustveno izčrpanost. V boj zoper tovrstno stagnacijo se lahko podamo tudi z aktivnim delovanjem – kot je ustvarjanje vsebin, sodelovanje v razpravah ali kritična analiza informacij – vse to spodbuja kognitivno rast.
Najboljša dieta ne pomeni opustitve spletnih platform
Boj proti »možganski gnilobi« ne pomeni popolne diete in opustitve uporabe spleta, temveč bolj namensko uporabo, večji del našega jedilnika pa naj predstavljajo kakovostne vsebine. Prepoved ali abstinenca od spleta tako nikakor ni najboljši način reševanja prekomerne konzumacije tovrstnih vsebin. Naša življenja in življenja naših otrok so preveč prepletena z digitalnim svetom, da bi sebe ali svojega otroka iz njega popolnoma izključili.
Hkrati pa to tudi ne pomeni, da se moramo odpovedati zabavni vsebinam, ki smo jih lahko deležni na spletu in platformah. Opremljeni z znanjem o namenu ustvarjalcev (spletnih) vsebin, s poznavanjem orodij, s katerimi lahko omejimo čas in sami »filtriramo« obzorje svojega zaslona, ter nikoli dokončanim procesom krepitve kompetenc medijske pismenosti pa vseeno lahko lažje krmarimo po kompleksnosti digitalne dobe. Tako opremljeni pa ne poskrbimo le za svoje dobro počutje, mentalno jasnost in miselno sposobnost, temveč z lastno »pametnejšo« uporabo pametne tehnologije vplivamo tudi na ljudi in svet okoli sebe.